Čeprav se v Svetu Evrope že dolga leta obravnavajo romska vprašanja, vključujoče izobraževanje romskih otrok in mladostnikov v državah članicah še vedno predstavlja velik izziv. V naslednjih priporočilih Odbora ministrov so jasno opredeljena politična načela in družbene vrednote, ki bi morali oblikovati politiko, prav tako so nedvoumno opisani tudi rezultati, ki bi se morali doseči z izvajanjem politike. Vendar pa niso vključeni tisti vidiki politike, ki oblikujejo delo v razredu.

 

V letih 2018–2019 je to vrzel nameravala zapolniti strokovna skupina Sveta Evrope, ki je predlagala nove načine za upravljanje vključujočega izobraževanja romskih otrok in mladostnikov, tako na ravni šol kot tudi ožje, na ravni razredov. Predlogi skupine, ki vplivajo tudi na vključujoče izobraževanje drugih jezikovnih in kulturnih manjšin, temeljijo na dveh načelih, ki sta ključni za delo Sveta Evrope na področju jezikovnega izobraževanja:

  1. tisti, ki se učijo jezika, so tudi uporabniki jezika in aktivni člani družbe, ki stremijo k uresničevanju lastne volje;
  2. v okviru jezikovnega izobraževanja bi morali upoštevati vse jezike in kulture, ki so prisotni v določenem izobraževalnem kontekstu, ter učencem pomagati pri razvoju celovitih raznojezičnih jezikovnih sredstev in medkulturne ozaveščenosti.

 

V dokument politike je zapisano, da bi moralo vključujoče izobraževanje romskih otrok in mladostnikov slediti petim načelom:

  1. načelo – Vključujoče izobraževanje romskih otrok in mladostnikov je temeljna človekova pravica, ki bi jo v državah članicah Sveta Evrope morali obravnavati prednostno.
  2. načelo– Vključujoče izobraževanje romskih otrok in mladostnikov bi moralo koristiti tudi ne-romskim učencem.
  3. načelo – Romske skupnosti imajo zelo raznolike jezikovne profile, kar pomeni, da se morajo v izobraževalnih sistemih razviti prilagodljivi pristopi k vključevanju romskih otrok in mladostnikov ter poučevanju romskega jezika, kulture in zgodovine.
  4. načelo– Prilagodljivost je lažje doseči, če se osredotočimo predvsem na učence in učenje, ne pa na učitelje in poučevanje.
  5. načelo– Večjo prilagodljivost je lažje doseči, če se jezikovno izobraževanje osredotoča na razvoj raznojezičnih jezikovnih sredstev.

 

Namen preizkušanja politike je ta načela preizkusiti v šolskih politikah in razrednem delu v omejenem številu osnovnih šol v majhnem številu držav članic Sveta Evrope.

 

Učinki preizkušanja politike bodo:

  • učinkovitejše vključevanje romskih učencev v sodelujočih osnovnih šolah;
  • pomembne inovacije pri poučevanju romskega jezika, zgodovine in kulture za romske in ne-romske učence;
  • vzpostavitev mreže šol v sodelujočih državah in med njimi, da se zagotovi podlaga za nadaljnji razvoj.

 

Na splošno bo preizkušanje prispevalo k razumevanju načinov, kako lahko koncept Sveta Evrope o raznojezičnem in medkulturnem izobraževanju prevedemo v razredno prakso, ki zagotavlja vključujoče izobraževanje učencev iz jezikovnih manjšin.

 

Rezultati preizkušanja politike bodo:

  • za sodelujoče romske učence izkušnja vključujočega izobraževanja, v kateri ima romski jezik osrednjo vlogo;
  • za sodelujoče ne-romske učence stik z romskim jezikom, zgodovino in kulturo;
  • za sodelujoče učitelje nenehni strokovni razvoj;
  • za vseh udeležence preizkušanja politike razumevanje raznojezičnega izobraževanja in prispevka, ki ga to daje k vključevanju in socialni koheziji;
  • novi načini vključevanja romskega jezika v šolski vsakdan v razredu in zunaj njega.

 

Prispevki preizkušanja politike bodo:

  • učne dejavnosti in učna gradiva, ki temeljijo na Okviru učnega načrta za romski jezik in Evropskih jezikovnih mapah;
  • predlogi za revizijo in/ali razširitev Okvira učnega načrta za romski jezik, revizijo/prilagoditev Evropskih jezikovnih map za romski jezik ter revizijo/razširitev učnega gradiva QualiRom;
  • redna poročila z opisi, analizami in razlagami dejavnosti v razredu ter učnimi dosežki v skladu z načeli pristopa, imenovanega Exploratory Practice (EP);
  • ocena uspehov in neuspehov preizkušanja politike na podlagi petih načel;
  • končno poročilo v obliki priročnika o dobri praksi za širšo uporabo.

 

Dejavnosti preizkušanja politike bodo vključevale:

  • uvodne delavnice in dejavnosti za sodelujoče šole;
  • pripravljalne delavnice za sodelujoče učitelje;
  • preizkušanje pedagoških pristopov v sodelujočih razredih;
  • zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov, zbranih v skladu z načeli EP;
  • oceno preizkušanja politik na podlagi petih zgoraj navedenih načel, ki jo bo podala usmerjevalna skupina;
  • redne dogodke za obveščanje širše šolske skupnosti, staršev, funkcionarjev na področju izobraževanja in drugih deležnikov o preizkušanju politike in napredku, da se zagotovita njihova podpora in sodelovanje;
  • v vsakem letu preizkušanja politike vsaj eno delavnico na nacionalni ravni, na kateri se bodo združili učitelji iz vseh sodelujočih šol ter si izmenjali in ocenili svoje izkušnje;
  • medvladno konferenco ob koncu preizkušanja politike za objavo in predstavitev rezultatov širši javnosti.

 

V projekt so vključene šole iz Grčije, Slovaške in Slovenije. Ena izmed le-teh je tudi naša šola skupaj z vrtcem. Projekt traja v obdobju od leta 2021 do leta 2025.

 

Šolski tim predstavljajo g. ravnatelj in naslednji učitelji in vzgojiteljice:

– ravnatelj, mag. Stanko Čerpnjak,

– Stanka Zver,

– mag. Metka Husar Černjavič,

– Samira Horvat,

– Petra Smej,

– Tajda Kokaš,

– Mitja Gomboc,

– Adriana Horvat.

Zapisala: Stanka Zver

vodja šolskega tima